Predsednice: Kultna črna komedija tudi v izolskem Arrigoniju
Predsednice so prva drama enega najpomembnejših sodobnih avstrijskih dramatikov Wernerja Schwaba. Kultna uprizoritev te črne komedije, ki jo je leta 1997 v SNG Drama Ljubljana režiral Bojan Jablanovec, je bila na sporedu kar 12 sezon. Tokrat se je besedila v ponovni intepretaciji lotila ekipa Zavoda Melara.
V Predsednicah nastopajo tri upokojene čistilke; Erna, Greta in Marička, ki na obisku pri eni izmed njih obujajo spomine na dolgoletne kariere. Skozi zabavne dialoge se razrkivajo njihove frustracije, želje in ideali, ki pričenjajo dobivati vse bolj jasno simbolno podobo tudi v “vrednotah” avstrijske družbe, kot sta denimo lumpenproletarstvo in hipokrizija.
Greta in Erna se kar ne utrudita od neprestanega tekmovanja med seboj v večji (ne)čednosti, ki sta jo pri svojem delu doživeli. Željni sta pozornosti in potrditve in se nameravata zanju boriti do zadnjega. Ob uporabi sočnega izrazoslovja, ki se ne izogiba poimenovanju stvari s pravimi izrazi, s tem pa tudi vulgarnosti v dialogih, se vedno bolj natančno izrisuje tudi sprevrženost malomeščanstva.
Schwab je igro napisal leta 1990, njegove groteskne in tragikomične upodobitve realnosti so tedaj obudile duha nemškega ekspresionizma in avstrijsko tradicijo črne komedije.
Protijunakinje so hkrati tragične in komične, na trenutke banalne, vulgarne in okrutne, za tem pa ponižane, osamljene in prestrašene nad življenjem, ki jih je morda izdalo ali pa so one izdale njega.
Predstavo, ki jo odlikuje odlična igra Sare Dirnbek, Mirande Trnjanin in Žana Koprivnika, je režirala Nina Ramšak Marković, uvrščena pa je bila tudi v letošnji spremljevalni program Borštnikovega srečanja.
Žan Koprivnik, ki igra konzervativno in zadrto Erno, je za Primorski poletni festival dejal:
“Menjava spolov v gledališču in sploh v komediji lahko polje kreativnosti, saj tovrstni preobrati vzpostavljajo komične elemente, ki bi se brez tega zdeli samoumevni. Predsednice so polne kontrastov, plasti, želja, ki jim nasproti stojijo pričakovanja in iz tega se nam je odločitev, da Erno igram jaz, zdela kot zanimiva ideja, s katero smo poskusili vzpostaviti tudi željo po tem, da bi o gledališču razmišljali bolj svobodno in razbremenjeno.”
Dodal je, da je
“besedilo Predsednic postavljeno v zatohel svet pričakovanj, kjer so osebne želje sekundarne, izraz lastne svobode pa včasih nemogoč. Veseli me, da lahko tokrat vsebino razpremo nekje ob morju med Primorci, ki slovijo po svoji sproščenosti in odprtosti. Za dobro komedijo je namreč pomembno, da si obiskovalci dovolijo uživati.”
Zapisala: Anja Bajda, umetniška vodja 30. PPF