32. Primorski poletni festival se je v Izoli predstavil z izjemnim koncertom Radeta Šerbedžije in skupine Zapadni kolodvor, ki je navdušil občinstvo. Nadaljevanje festivala sledi v soboto s poklonom Srebrenici ob 30-letnici genocida.
Primorski poletni festival 2025 se približuje koncu. Sinoči se je poslovil od Izole, v resnici pa tam opravil svojo edino pojavo, in sicer koncert Radeta Šerbedžije in skupine Zapadni kolodovor. Polno prizorišče v Arrigoniju in brez dvoma zadovoljno občinstvo sta potrdila ne le priljubljenost tega večnega popotnika med poezijo, pesmijo in igro ali upodobitvijo na filmu, ki mu je prinesla največ slave, ampak tudi interpreta šansonov ali uglasbene poezije. Za vrhunsko glasbeno spremljavo so poskrbeli violinist in vokalist Antun Stašić, basist Dario Hleb, kitarist Mario Igrec in harmonikar Marjan Krajna.
Šerbedžija še zmeraj dobro piše in dobro poje, izolski koncert pa je bil zelo poseben in je mnogim segel do srca. Sam je na koncu pohvalil občinstvo in nam obljubil, da se srečamo čez leto dni. Kaj torej reči drugega kot to, da smo izpeljali še en dober večer.
A naša poletna zgodba se tu ne konča. Nadaljujemo jo v soboto, 19. julija, z zelo pomembnim projektom, s katerim se poklanjamo Srebrnici ob 30-letnici genocida.
Julija 1995 so sile Republike Srpske v Srebrenici, takrat varovanem območju ZN, pobile 8372 bosanskih muslimanov, večinoma moških in dečkov. Posmrtnih ostankov okoli 1000 žrtev še niso našli. Večino žensk in otrok so ločili od moških članov družine in jih prisilno razselili, nekaterim moškim je uspelo pobegniti skozi gozd. Vojna se je končala decembra istega leta, a kljub sodbam mednarodnega sodišča genocid še vedno mnogi zanikajo. Lani je 11. julij postal mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici.
V Palači Gravisi v Kopru bo ob 19. uri okrogla miza z naslovom SREBRENICA, 30 LET PO GENOCIDU. K razmišljanju so vabljeni dr. Faris Kočan, docent na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, Roberta Biagiarelli, italijanska igralka, pisateljica in režiserka, Azra Nuhefendić, bosansko-italijanska novinarka in pisateljica, ter politični komentator Franco Juri. Pogovor bo vodila Irena Urbič.
Mirna Buić, projektna vodja Društva Pina, ki je partner dogodka, je ob tem zapisala: "Spomin na Srebrenico ni vprašanje preteklosti, temveč opomin na nevarnosti sovraštva, nacionalizma in politične brezbrižnosti. V času, ko smo priče sistematičnemu nasilju nad palestinskim prebivalstvom v Gazi in ko mednarodna skupnost vse prepogosto odgovarja z molkom ali relativizacijo trpljenja, postaja ta spomin še toliko pomembnejši. Genocid v Srebrenici ni osamljena zgodovinska izjema. Je dokaz, da mir ni samoumeven, temveč krhek dogovor, ki ga kot družba nenehno soustvarjamo, ali pa dopuščamo, da se razkroji. Na to moramo jasno in glasno opozarjati. Dogodki, kot je ta, so dejanja upora proti pozabi, obenem pa povabilo k soočenju z družbeno odgovornostjo in k skupnemu oblikovanju kulture miru."
Po okrogli mizi in kratkem premoru bo ob 21.30 sledila monodrama A kot Srebrenica, ki jo je zasnovala Roberta Biagiarelli in ki v njej tudi nastopa. V več kot uro dolgem monologu postane pripovedovalka, protagonistka in pričevalka, ki se spominja žrtev in kaže s prstom na krivnike.
Vljudno vabljeni!
