Njen avtor António Lobo izhaja iz zamisli o razgrinjanju festivalskih predstav v različnih razpoloženjih jadranske svetlobe, ob tem pa se navezuje na klasično-romantično podobo dramskega pisanja kot listanja in razpiranja knjižnih strani.
António Lobo je večkrat nagrajeni portugalski grafični oblikovalec in umetniški direktor. Diplomiral je iz likovne umetnosti in grafičnega oblikovanja; na začetku svoje poklicne poti je delal v vodilnih portugalskih založbah in oglaševalskih agencijah, sodeloval pa je tudi v ekipah pomembnih nacionalnih in mednarodnih dogodkov, kot so Europália 1991 v Bruslju in Gentu, Lisbona 1994 – Evropska prestolnica kulture, 47. knjižni sejem v Frankfurtu ter EXPO’98 – svetovna razstava v Lizboni.
Deloval je kot umetniški direktor številnih multimedijskih in interaktivnih projektov najprestižnejših portugalskih institucij, med katerimi so Kulturni center v Belému, Nacionalni muzej sodobne umetnosti v Chiadu, Nacionalni muzej stare umetnosti (oboje v Lizboni), Lizbonski oceanarij ter Fundacija Calousteja Gulbenkiana v Lizboni in Parizu.
Leta 1989 je ustanovil galerijo sodobne umetnosti Pedro e o Lobo (Peter in volk), ki se posveča razstavljanju in promociji izstopajočih sodobnih likovnih umetnikov in fotografov.
Bil je ilustrator za modne revije, blagovne znamke in lizbonski teden mode in njegova dela so med drugim objavili tudi v francoski reviji Vogue. Nedavno je začel sodelovati s Portugalskim svetom za zdravje in okolje kot oblikovalec in umetniški direktor vseh vizualnih elementov.
V Sloveniji je v zadnjih desetih letih oblikoval in ilustriral tudi za Gledališče Koper, ljubljanski BTC in pretekle izvedbe Primorskega poletnega festivala.
