V nedeljo, 23. julija, ob 21.30, bo na plaži v San Simonu odigrana predstava SSG Trst Mario in čarodej. Pravo gledališko doživetje, ki ga ne gre zamuditi!
Zadnja predstava 30. Primorskega poletnega festivala Mario in čarodej prihaja iz Trsta. Slovensko stalno gledališče jo je uprizorilo kot zadnjo v minuli sezoni in zanjo mesec dni kasneje dobilo tantadruja za najboljšo predstavo primorskih gledališč iste sezone. Odigrali jo bodo na izjemni lokaciji, na plaži San Simon, kar je v duhu uprizoritve nekdanje počitniške zgdodbe.
Režiserka Ivana Djilas je z Mariem in čarodejem postavila na oder dramatizacijo novele nobelovca Thomasa Manna, ki ji je gledališko razsežnost dala dramaturginja Tatjana Doma.
Mannova zgodba pripoveduje o neprijetnem počitniškem doživetju, ki ga je doletelo leta 1926 med družinskimi počitnicami v italijanskem letoviškem mestu. To je bil čas naraščajočega nacionalizma in ksenofobije, ki sta zaznamovala vzpon fašizma. Novela je napisana v prvi osebi, zato Thomas Mann s svojo družino postane eden od likov zgodbe, ki se sicer dogaja v izmišljenem obmorskem mestecu, kjer nemška družina nemočno opazuje, kako se njihove počitnice obračajo v nepravo smer.
Sredi splošnega, neotipljivega nelagodja se zgodi umor Čarodeja, ki s hipnozo manipulira ljudi in iz njih potege njihove najbolj umazane skrivnosti.
Mann je opisal skrite poti, skozi katere se določene ideologije in strahovi širijo med ljudi, njegovo razmišljanje pa govori tudi sodobnemu človeku, saj jo lahko razumemo kot metaforo, ki označuje grožnje vseh diktatur ter nevarnosti politične retorike.
Kot je dejala Ivana Djilas, režiserka predstave, govori predstava o nestrpnosti in pojasnila:
“Seveda spominja na nestrpnost, ki so jo doživljali Slovenci v Trstu s strani večinskega naroda. Zelo pomembno pa je, da vemo, o čem govorimo. Ne bom tako domišljava, da lahko z gledališko predstavo kaj preprečimo, a pomembno je, da damo vse dogajanje, takratno in sedanje, v kontekst. Zdi se mi, da lahko v nekaterih stvareh, o katerih je pisal Mann, v marsičem prepoznamo sedanjost. Sto let kasneje se lahko vprašamo, ali res ponavljamo in se vrtimo v krogu. Je naša pozaba res tako močna in nujna za preživetje?”
Gledališko govorico v predstavi dopolnjujeta izvirna glasba Boštjana Gombača in koreografija Maše Kagao Knez.
Gostovanje v Izoli bo posebej zanimivo zaradi prenosa v naravni ambient, na plažo San Simon, ki se zelo približa tistemu iz zgodbe, saj se dobršen del zgodbe dogaja prav na plaži.
Zapisala: Neva Zajc
