IN MEMORIAM MARKO SOSIČ

V Trstu je včeraj nenadoma in nepričakovano preminil pisatelj in režiser Marko Sosič. Decembra je dopolnil 62 let, čakal je izid nove knjige in snoval kdo ve koliko novih pisanj, filmov in režij. 

Marko Sosič je odraščal in živel na Opčinah. Širši svet je skusil že med študijem v Zagrebu, kjer se je šolal za filmskega režiserja. Kasneje je veliko delal v gledališču, režiral povsod po Sloveniji in bil večkrat festivalski selektor. Dalj časa je ostal v Novi Gorici, kjer je bil štiri leta umetniški vodja Primorskega dramskega gledališča, a je največ časa in energije posvetil domačemu Slovenskemu stalnemu gledališču, za katero si je zelo prizadeval, da bi preseglo manjšinsko omejenost. Bil je kritičen do svoje skupnosti, podiral je stare tabuje in odpiral vrata gledališča vsem Tržačanom tako, da je uvedel podnaslavljanje predstav s prevodi. Bil je tudi pomemben graditelj mednarodne gledališke mreže Neta. V novejšem obdobju se je znova z veseljem posvečal filmu. Posnel je Komedijo solz in dokumentarni film Karmela. Marko Sosič pa je bil tudi izjemen pisatelj. Po Balerini, ki mu je prinesla tržaško nagrado, je bil ves čas med finalisti za prestižne literarne nagrade, bil je prevajan v več jezikov. Radi se bomo spomnili Kratkega romana o snegu in ljubezni, pa romana Tito, amor mijo ali prelepih Ki daleč prihajaš v mojo bližino in Kruh, prah. Izida zadnjega, načrtovanega za letos, z naslovom Adijo mare, ni dočakal.  Na tej strani meje se bomo Marka Sosiča spominjali kot dolgoletnega  sodelavca Primorskega poletnega festivala in režiserja predstave Novecento, s katero smo odprli prenovljeno Gledališče Tartini  v Piranu, a tudi dolgoletnega žiranta natečaja Lapis Histriae Foruma Tomizza. Bil je človek z meje par excellence, rahločuten povezovalec nasprotnih svetov in ustvarjalec evropske prihodnosti, kakršno si želi napredni svet. Ob vsem tem je ljubil še posebej francoski jezik in kulturo in zlasti zadnja leta rad obiskoval Pariz.        

Neva Zajc