Nastal je v Benetkah (vsaj devetnajst libretov je objavljenih in izvedenih med 1706 in 1709 v Benetkah), vendar pa je imel repertoar intermezzov največ uspeha v Neaplju. Člani društva in kluba PPF imajo 10% popust.
Krajša dela so uvrščena med akte t.i. Opere Serie oziroma opere resnega tona, predstavljala pa so duhovit kontrapunkt, namenjen dvigovanju razpoloženja in pozornosti gledalcev z izkoriščanjem komičnih situacij, gafov, nesporazumov in preoblek, instrumentov, ki so vsi izključeni iz narativa Opere Serie.
Po stoletjih v pozabi so ta dela in njihova vitalnost ter ideje za izvedbo ponovno odkrili šele v začetku 20. stoletja, v duhu muzikološkega ponovnega odkrivanja starih glasbenih del.
Intermezzo Bacocco e Serpilla, avtorja Giuseppeja Marie Orlandinija, z libretom, ki ga je napisal Antonio Salvi, so verjetno prvič izvedli v Benetkah med letoma 1718 in 1719, čeprav obstaja izvod, ki na naslovnici kot datum navaja leto 1715, kot mesto pa Verono.
Številni libreti in tiskane izdaje, ki so preživele do danes, potrjujejo, da je to delo imelo velik uspeh v obdobju, daljšem od 40 let, z izvedbami tudi na Dunaju in v Parizu.
Zgodba pripoveduje o možu, zagrizenem kockarju, ki izgublja cela bogastva v igri, in njegovi ženi, ki ga stalno in nepotrebno ošteva ter se na koncu odloči, da se obrne na sodišče, da bi poiskala zaščito. Sodnik pa je prav njen mož, v preobleki, in ko se Serpilla prepusti laskanju novemu junaku, mož sname krinko in jo vrže na cesto. Serpilla je tako prisiljena na življenje v bedi, vendar se ob zadnjem srečanju iskra ljubezni ponovno prižge in tako se zgodba konča z nepričakovano srečnim koncem.
Umetniško vodstvo: Donatella Busetto, čembalo
Program: G. M. Orlandini: Opera “Bacocco e Serpilla”
Libreto: Antonio Salvi
