PPF POTUJE Prvo potovanje Kluba PPF v letu 2024 nas popelje v Benetke, kjer si bomo 13. januarja v Gledališču La Fenice ogledali predstavo Les Saisons francoskega koreografa Thierryja Malandaina.
Delo so navdahnili Štirje letni časi Antonia Vivaldija in glasba njegovega sodobnika Giovannija A. Guida. Novo delo je zasnoval za svojo skupino Malandain Ballet Biarritz in je mednarodna koprodukcija, v kateri sodeluje nekaj prestižnih opernih hiš. Glasbo izvaja orkester Gledališča La Fenice pod vodstvom dirigenta Stefana Plewniaka. Za uvod v novo plesno produkcijo so za beneški nastop dodali še Nokturne, nastale leta 1914 na glasbo Friderika Chopina, ki jo v živo izvaja pianist Thomas Valverde.
Thierry Malandain, čigar glasbena senzibilnost je splošno priznana, ti dve glasbeni deli povezuje z dvema vzporednima svetovoma: s prvim, v katerem si predstavlja človeštvo, ki žaluje zaradi izginotja menjajočih se letnih časov, in z drugim, bolj idealiziranim, ki je povezan z večno vizijo letnih časov. Na tej podlagi je razvil svoj balet, tako da je v zaporedju letnih časov izmenično izvajal glasbo obeh skladateljev, od pomladi Antonia Vivaldija do zime Giovannija Antonia Guida. Njegove koreografske slike za Vivaldijevo glasbo so sodobnejše in slogovno svobodnejše, plesalci so oblečeni v hlače in majice, plesalke pa v krila. Po drugi strani so table za Guidovo glasbo bolj klasične z elementi baročnega plesa, plesalci pa so oblečeni v zelo elegantne kostume v barvah, ki spominjajo na letne čase. Koreografija je stroga in strukturirana, pri čemer so trenutki plesa na Vivaldijevo glasbo rezervirani za bolj zborovske, ansambelske prizore v primerjavi s prizori na Guidovo glasbo, kjer Thierry Malandain daje prednost duetom, vendar nikoli ne preseže števila štirih plesalcev.
Njegova vizionarska senzibilnost, s katero se želi dotakniti univerzalnih tem človeštva in občinstvo odpreti bolj duhovnim razsežnostim, ga tokrat vodi do tega, da si onkraj dveh prej opisanih vesolij predstavlja "krilata" bitja v oblekah mesene barve, ki žalujejo za usodo človeštva. Pojavijo se v prehodih med različnimi letnimi časi v baletu.
Scenografija se navezuje na naravo, saj na zadnji strani odra razprostira črne cvetne liste, iste, ki jih plesalci v finalu baleta držijo v rokah.
O svoji novi stvaritvi je Thierry Malandain povedal naslednje: "Guidovi letni časi bodo obudili spomine na "čudoviti ples", ki se je v 17. stoletju rodil iz ideala obvladovanja telesa in uma ter gibanja z gracioznostjo, natančnostjo in lahkotnostjo. Število štiri je povezano tudi z Zemljo in kolesom življenja, ki se spričo razraščajočih se grdosti, neumnosti in nečloveškosti ne vrti vedno gladko, če ne celo povsem poševno. Z Vivaldijevimi letnimi časi bomo prešli na bolj naravno, bolj človeško obliko plesa.
Za konec pa še za popestritev z nekaj poetične domišljije, in s tema dvema besedama ste dobili vse bistveno. Na ozadju črnih cvetnih listov, ki se raztezajo čez obzorje, bodo krilata bitja žalovala za izgubo duha in jasnosti. Zakaj to počnejo? Ker so letni časi le balet in ker ni nič resnejšega od neverjetnega.«
NZ
